Graditelji novega Velenja so bodočemu osrednjemu kulturnemu domu namenili prav posebno vlogo, zato ni bilo dovolj, da bi bil le zgolj ena od stavb, ki so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja množično rasle po vzhodnem delu Šaleške doline. To odgovorno in nehvaležno nalogo so zaupali arhitektu Otonu Gaspariju, ki je popolnoma upravičil zaupanje. Ko je novi Dom kulture Velenje 29. novembra 1960 prvič odprl svoja vrata, ni nikogar pustil ravnodušnega. Velenje, takrat najmlajše in najmodernejše jugoslovansko mesto, je dobilo eno najlepših tovrstnih zgradb, zgrajenih v tem delu Evrope po 2. svetovni vojni, v arhitekturnem slogu moderne in pravo središče živahnega mestnega kulturnega življenja. To je, kljub letom in desetletjem, ki so minevala, Dom kulture Velenje ostal vse do danes. Mogočen in dostojanstven ter hkrati nevsiljiv in topel. Z leti in patino sto tisočih zgodb, ki so se v šestih desetletjih odigrale okoli in znotraj njegovih zidov, postaja preprosto z vsakim dnem samo še vse bolj in bolj »naš« …
Razstavo je pripravil Vinko Mihelak (Muzej Velenje) v sodelovanju s sodelavci Festivala Velenje in Muzeja Velenje.
Razstava je v avli velike dvorane Doma kulture Velenje postavljena do novembra lani, na ogled pa je ob dogodkih v Domu kulture Velenje.