Dragi moji prijatelji,
letos pa je leto, ki nam daje vetra, kajne? Pa ne tistega, ki nas je vsako leto znova in vedno sto na uro ponesel v svet zabave, domišljije, ustvarjalnosti in raziskovanje. Ne, ne, letos nam burno dogajanje okoli nas sporoča malo drugačno zgodbo. Prišepetava nam, da je vse našteto mogoče tudi v drugačnih okoliščinah, v svetu, kjer so vsak dan v ospredju zelo odrasle in resne teme, v svetu, kjer znamo ali vsaj poskušamo misliti na druge, v svetu, kjer znamo za skupno dobro tudi kaj potrpeti.
Celo poletje sem tako močno in globinsko razmišljala, kako naša čudovita druženja pripraviti tako, da bodo varna, a vseeno polna tiste razigrane energije, po kateri slovimo. Ko se mi je že petič pokadilo iz glave, je uspelo! Letos bomo – enostavno povedano – malo manj nagajivi, malo bolj bomo poslušali odrasle, malo manj se bomo družili, malo več bomo sedeli, malo manj bomo ustvarjali, malo več predstav si bomo ogledali, malo manj se bomo fotografirali, malo več si bomo mahali, a čeprav bo festival mini, bo veselje maksi, če bomo le vsi pazili drug na drugega.