Pa, še in še. Na Pikinem festivalu za vsakim vogalom naletimo na kakšen še. Na travniku srečate prostovoljce iz različnih dežel sveta – tudi iz Japonske. Tukaj potujemo po celinah zemeljske oble in izdelujemo zmaje v barvah držav, ki se tam nahajajo. Poskusimo se naučiti še kakšno zanimivo besedo v tujem jeziku. Presenetljivo lahko je.
Radovednost obiskovalcev vedno vzbudi velik, ošiljen bel šotor sredi travnika. To je tipi – indijanski šotor. Tukaj spoznavamo zanimive indijanske zgodbe in inštrumente.
Zeleno, ki te ljubim zeleno. Tako razmišlja tabornik. Tudi njihov tabor je zelene barve. V njihovi družbi zapojemo kakšno taborniško pesem, spoznavamo taborniške simbole in z vrvico poskušamo kaj zavozlati ali odvozlati.
Mogoče vas pot zanese v Pikino džunglo. Ne ustrašite se – tu je polno prijaznih živali, ki vam pomagajo premagati ovire in priti na cilj. Če ne bo šlo, pokličemo na pomoč gasilce, policijo ali slovensko vojsko.
Psst, vstopimo še v Pravljični gozdiček – tukaj živijo pravljice. Bomo danes srečali Krojačka Hlačka ali Martina Krpana? Mogoče pa naletimo na Rdečo kapico in se posladkamo z babičino potico.