»Vstani, Pika, danes gremo v šolo!« je zaklical Ficko,
medtem ko je pekel čalapinke za malico. »Ampak jaz ne maram šole,« je
zabrundala Pika. »To pa ne drži,« je vztrajal Ficko. »Ti ne maraš pouka.« Pika
je radovedno pokukala izpod odeje. »Pravzaprav imaš prav. S šolo ne bi bilo nič
narobe, če bi imeli pravi pouk,« je razmišljala med zavezovanjem čevljev.
»Ficko, danes bom ustanovila svojo šolo. Čisto pravo šolo z narobe poukom,« je
oznanila.
Ficku in Alfredu je naročila, naj na verandi Vile Čira-čara
uredita učilnico. »Kje pa bomo dobili dovolj miz in stolov?« je zanimalo
Alfreda. »Saj jih ne potrebujemo!« je odvrnila Pika. »Potrebujemo dovolj
prostora za narobe pouk. Tamle bo velika knjiga izmišljotinic. Tule bo
razmetana abeceda. Tja bomo postavili tablo in sem knjižno omaro,« je
naštevala. »Namesto pouka bomo imeli odmor. Namesto poštekanke se bomo učili
izštevanke. Namesto nareka bomo risali izmišljotinice.«
Medtem ko je Alfred urejal učilnico, je Ficko odhitel po
Tomaža in Anico. Ko so prišli v Pikino narobe šolo, se je pravkar začel odmor.
Tako zavzeto so igrali križce in krožce, srkali špagete, reševali uganke in
Pikin kviz, zlagali velikanske sestavljanke, izdelovali beležke in se igrali,
da sploh niso slišali šolskega zvonca. Tomaž in Anica sta bila tako navdušena
nad Pikino narobe šolo, da sta vsem prijateljem pripovedovala o odmoru brez
pouka. Novica je prišla na uho tudi Pikinim pomočnikom v Pikini deželi, ki so
Pikino narobe šolo odprli v Vili Čira-čara v Rdeči dvorani. Kdaj pa ti prideš
na pikasto poučen odmor?