Pod Kapitanovim odrom na Titovem trgu so se zbrali otroci in
nikoli odrasli, ki so v napetem pričakovanju strmeli v široko odprto knjigo
velikanko. Za njenimi platnicami so se junaki ene najbolj priljubljenih in
najširše prepoznavnih otroških zgodb pripravljali na čaroben vstop v pikast
svet ustvarjalnosti, igrivosti in domišljije.
Izza strani debele knjige, polne Pikinih zgodb, je prvi stopil
gusar. Stisnil je črke in podaljšal presledke, da so mu lahko sledili kapitan,
Tomaž in Anica. Na odru jih je pričakal župan Mestne občine Velenje Peter
Dermol z župansko lento in se nemudoma pozanimal, kje je Pikina skrinja z
zlatniki. Gusar se je popraskal pod ruto, kapitan je vneto prelistaval svoj
dnevnik, Tomaž in Anica pa sta ponovila plesne korake Pikinih prijateljic iz
Plesnega studia N, ki so medtem zabavale pikasto občinstvo.
Župan je že nabiral gube na čelu, ko je Pika s Fickom na
rami pokukala s strani 42 in skočila izmed vrstic v središče Pikine dežele. A
kje so zlatniki? »Dragi župan, letos sem se odločila, da ti v zameno za en
teden Pikinega festivala namesto zlatnikov podarim pravi, ampak res čisto pravi
zaklad,« je Pika začela pogajanja za župansko lento in prevzem oblasti nad
mestom, ki že 37 let gosti največji družinski dogodek v Sloveniji. »Kaj pa
misliš s tem,« jo je župan pogledal izpod obrvi in potežkal lento. »Ta-daaa!«
je Pika pokazala na polno skrinjo knjig. »Letos ti ne bo treba šteti zlatnikov,
ampak boš lahko listal knjige in bral zgodbe, ki te bodo popeljale v najbolj
pikastične kotičke domišljije! Če to ni največja dragocenost in najlepše
darilo!« mu je navdušeno pojasnila. Župan se je na kratko posvetoval z otroki
in nikoli odraslimi ter naposled zamenjal lento za knjižni zaklad. Za vsak
slučaj je pretaknil vse kotičke Vile Čira-čara, Cirkuškega živ- žava in Otoka
Taka Tuka ter se prepričal, da je mesto predal spretnim rokam, bistrim glavam
in pogumnim srcem, ki bodo vse do petka, 11. septembra, sestavljali mozaik
Pikinih zgodb.
Že naslednji dan je zlata ptica iz dežele za devetimi vodami
prinesla razglednico s pikasto znamko in nežupanovim podpisom. »Od vseh zgodb
so mi najbolj všeč tvoje, draga Pika!« je narisal z nevidnim črnilom in
pripisal z zvezdnim prahom: »Ponovno se snideva v petek ob 17.30!«