Na
Pikinem dvorišču naše in vaše mladosti so male Pike in Gusarji igrali štiri v
vrsto, skakali gumitvist, vrteli hulahop in se vzpenjali na hodulje. Pismo Piki
so napisali na pisalni stroj. Glasbo so poslušali na gramofon. V kiosku so
nakupovali časopise in revije, razglednice in značke. Celo potovali in taborili
so tako kot takrat, ko sta na Balkanu vladala bratstvo in enotnost.
»Tomaž,
kdo pa so ti Pikini prijatelji, ki imajo rdečo rutico in čolniček na glavi?« je
Anica vprašala brata. »Če se ne motim, se ta čepica, ki izgleda kot čolniček,
imenuje pionirska titovka. Potem so to pionirji,« je pravilno sklepal Tomaž.
Tedaj pa sta s Titovega trga pritekla dva mladinca, ki sta visoko dvigala štafeto
mladosti. »Poglej, tale je na las podoben očku!« je pokazala Anica. Tomaž se je
nasmehni. »Zdi se mi, da sta se očka in mamica zelo zabavala, ko sta bila
mlada,« je rekel.