Vse je prav! Tako pravi Pika Nogavička, ki marsikaj počne čisto po svoje.
Čeprav ji odrasli včasih žugajo, da nima prav, Pika vztraja, da s tem ni nič
narobe. Zato je na 33. Pikinem festivalu v Velenju ustvarila nAROBE SVET, v
katerem otroci nikoli ne odrastejo, odrasli pa so spet otroci. Več o svojem
svetu pa je Pika povedala v pikastem intervjuju.
Pika, dobrodošla nazaj! Kako si preživela počitnice?
Tudi letos sem bila na otoku Taka-Tuka in končno našla tisti
zaklad, ki ga je Ficko nekoč zakopal pod palmo, nato pa izgubil zemljevid.
Zemljevid smo sicer našli že lani, a nas ni pripeljal do zaklada. Letos pa je
Alfred predlagal, naj ga obrnemo na glavo in v prvem poskusu smo našli palmo.
Pod njo pa skrinjo polno kozarcev ananasove, bananine in mangove marmelade.
Tako sem Anici in Tomažu, ki sta prišla na počitnice, pripravila tropske
čalapinke in sladko limonado. Skupaj smo lovili bisere, šteli kokose in igrali
ristanc s stojo na rokah. Obiskala pa nas je tudi moja prijateljica Janja
Garnbret, ki je preplezala vse jambore gusarske ladje Kapitana Nogavičke in vse
palme otoka Taka-Tuka. Še Ficko ji zavida spretnost in hitrost.
Janja je častna pokroviteljica 33. Pikinega festivala in
nova Pikina ambasadorka. Kako sta se spoznali?
Na Pikinem festivalu, seveda, ko je Janja od jutra do večera
plezala po plezalni steni. Jaz sem že takrat vedela, da bo nekoč najboljša
športna plezalka na svetu. Ampak samo zato, ker jaz nimam časa za tekmovanja.
Janja mi je všeč, ker sva si zelo podobni. Je skoraj tako močna kot jaz. Zelo
je pogumna, mogoče še bolj kot jaz, zagotovo pa bolj kot Alfred. Ima zelo rada
živali in se dobro razume tudi s Fickom, ki je včasih malo muhast. Tudi
čalapinke ima rada. Čakaj malo, Janja bi vendar lahko bila moja dvojnica!
Če bi Janja bila ti, bi ti bila najboljša plezalka na svetu?
A moram za to v šolo?
Mislim, da bi morala.
Potem pa raje ostanem samo najmočnejša deklica na svetu.
Zakaj je tema letošnjega festivala Narobe svet?
Že dolgo sem si želela, da bi festival bil svet, v katerem
bi bilo vse prav in nič narobe, ker tudi jaz marsikaj počnem drugače kot mi
naročijo. Spim z nogami na blazini, jezdim vzvratno, nosim dve različni
nogavici in prevelike čevlje. Vseeno pa se dobro naspim, z Alfredom vedno pridem,
kamor želim, v noge pa me ne zebe. Torej je vse prav! Rada bi, da se še drugi
osvobodijo pravil in zaživijo v svetu, v katerem ni nič narobe.
Kaj je zate narobe in kaj prav?
Narobe je tisto, kar ni prav, prav pa je vse, kar ni narobe.
Ali lahko iz narobe naredimo prav?
Seveda lahko. S stojo na glavi.
So zato tvoje kitke obrnjene navzgor?
Najbrž zato, ker spim z nogami na blazini in z glavo, kjer
bi morale biti noge. Kitke mi vsako jutro bolj štrlijo.
Letos se je zgodilo nekaj, kar je možno samo v Narobe svetu.
Ugrabil te je policaj. Kako mu je uspelo?
Hja, mislila sem, da se igrava lopove in policaje. Da se ne
bi prehitro naveličal, sem se mu pustila ujeti. Šele ko me je zaklenil v ječo,
mi je postalo jasno, da je vse narobe. Ko sem se spomnila, da lahko v miru
delam prevale, premete in kolesa, pa je bilo vse prav. Dokler se nisem začela
dolgočasiti. Bilo mi je tako dolgčas, da sem se naučila abecedo od ž do a. Še
dobro, da je mimo prišel spretni ropar in z dolgimi srti odklenil ključavnico.
Oddolžila sem se mu tako, da ga nisem zatožila policaju.
Pikina dežela je letos še večja in še bolj polna
dogodivščin. Kateri so tvoji najljubši kotički?
Zelooo mi je všeč Pikin kamp, v katerem je tudi čisto pravi
disko. Že trikrat sem bila v delavnici izdelovanja frulice, da imam v vsakem
žepu eno. Najraje sem na Alfredovem pašniku. Pa tudi v Pikinem vrtu dobrih idej
in najboljših misli.
Kater svojo željo si ti pustila v vrtu?
Da bi deževale čalapinke!
S kakšnim nadevom?
S čokoladnim in marmeladnim skupaj in s sladkorno peno na
vrhu.
Kaj bi samo sebe vprašala na intervjuju?
Koliko čalapink mi je prejšnji dan ostalo na stropu.
No, koliko?
Zjutraj sem jih pojedla kar 17. Ficko jih je celo noč
pobiral.
Kaj bi rada sporočila otrokom in nikoli odraslim?
Ena čalapinka na dan, odžene slabo voljo stran!