Pika obožuje raznorazne športne vragolije. Letos je na svoj festival povabila prijateljico, učiteljico joge. Ta vas popelje v svet joge. Da si vadbo telesa in duha popestrimo, vklopimo domišljijo, hop, in že smo živali v safariju! Umirimo telo, poslušamo zvoke narave in se zibamo kot drevesa v vetru. Pretvarjamo se, da smo slončki z dooolgim rilcem. In levčki z veliiiko grivo. In krokodilčki, kačice, celo žabice! Safari joga pa je naši Piki pisana na kožo, saj se postavi na glavo in oponaša Alfreda, kadar mora prezgodaj vstati, ali pa se obesi z drevesa in oponaša svojega Ficka, kadar kaj temeljito premišljuje. Imamo se pikasto jogastično!
Obiskovalci galerije si lahko v družbi pikastega gusarja ogledamo tudi čudovito razstavo vedno vesele in nasmejane Marjance Jemec Božič. Družinsko vodstvo po razstavi Razkošje domišljije nas ponese med zgodbe Nane male opice, Anče Pomaranče ali Papagaja Bineta, popelje po vroči Afriki z Jurijem Murijem, zanimivi poti Sedmih medvedov, pisani Pravljični pravljici in mnogih drugih domišljijskih svetovih. Sprehod smo si popestrili z zabavnimi vprašanji in izzivi. Zaupana pa nam je bila še velika skrivnost, ki je sicer ne bi smeli izdati, pa vendar: nadarjena umetnica Marjanca je imela v četrtem letniku popravni izpit iz risanja in to zato, ker je bil profesor prepričan, da ona pač ne more risati tako pikastično. Pika kar ni mogla verjeti. »Če bi imela možnost spoznati profesorja, bi mu kar požugala s prstom. Čeprav odrasli pravijo, da se to ne počne!«
Le kdo ne obožuje ropotanja! Ker je Pika pač Pika, si lahko privošči obilo ropota in v vili Čira Čara razbija z lonci in pokrovkami, s svinčniki tolče po omarah in žogo meče ob steno. S tem ustvarja bombastične ritme. Mi tega ne smemo početi, ker nas starši kregajo, da bodo sosedi poklicali policaje. Lahko pa tolčemo po bobnih, saj je to inštrument. Igrami pa vendar lahko! Na tolkalni delavnici v galeriji dobimo bobne iz daljne, daljne Afrike in prisluhnemo nenavadnim zvokom. Najprej lahko zaigramo čisto po svoje. Nekateri pogumno, drugi bolj sramežljivo izrazimo svoje ritme. Nato pa se naučimo poslušati drug drugega in razbijati v skupnem ritmu. Ustvarimo ritem za pesem. Veste katero? Kako da ne, ko pa vsi vemo, da gre za Pikino pesem. Pika nas je na skrivaj poslušala in sklenila, da so naravni talenti.