Alfred obožuje gradove. Njihove kleti so vedno polne svežih jabolk, v hladnih kotičkih med debelimi zidovi pa vselej najde mir za kratek dremež. Zato ni nič čudnega, da Alfred na 34. Pikinem festivalu največ časa preživi v srednjeveškem taboru na Titovem trgu, kjer je pravi zvezdnik. Zakaj?

Na utrjenem dvorišču med grajskimi stolpi mrgoli obrtnikov, trgovcev, menihov, celo plemičev in plemkinj ter njihovih pažev in spletičen. Eni izdelujejo močne pasove, drugi prodajajo sulice, tretji kupujejo vse, kar trg nudi, nekateri pa tekmujejo za pozornost grajskih dam. Izmišljajo si nemogoče spretnostne izzive in netijo spopade na življenje ali smrt. Poraženca vklenejo in mu z veliko sekiro odsek … »To pa že ne!« je zarezgetal Alfred, ko je rabelj zavihtel sekiro. »Na Pikinem festivalu pa že ne bo nihče izgubil glave!« se je pognal skozi množico, da je rabelj presenečeno izpustil sekiro in jo je Alfred zadnji trenutek odbil s kopitom, preden bi padla na drobno stopalce prebledele grajske dame.

Nekaj trenutkov je bilo vse tiho. Nato pa je množica začela vzklikati: »Alfred! Alfred! Alfred!« Še graščak je pomolil nos iz grajskega stolpa, ko je slišal vrišč na trgu. Paž mu je povedal, da je Alfred rešil njegovo edinko pred strašno nesrečo. Graščak je na mah sklenil, da bo orožje odslej le še na razstavi, Alfreda pa je nemudoma sprejel v viteški red. V njegovo čast so priredili viteški boj in grajski ples, Alfredu pa podarili cel zaboj najboljših jabolk.