Pikine noge so še počivale na njeni najljubši blazini in Alfred je še sanjal o svežem senu, ko je Gospod Ficko že pretegnil ročice in nožice, počesal rep, pospravil prazne kozarce marmelade, pomil ponev za peko čalapink, si pripravil prigrizek in skočil v časovni stroj.

Nekaj trenutkov kasneje je že bil v Pikini deželi in kar ni mogel verjeti svojim očem. Kakšna barvitost, kako nenavadna bitja, koliko malih Pik in Gusarjev! Časovni stroj ga je odloži v antiki, kjer je s filozofom dolge ure modroval, ali je banana ukrivljena ravna črta ali zravnan sklenjen krog. V starinski knjižnici se je uril v lepopisu, z natančnimi likovniki pa sestavljal mozaik. Na naslednji postaji medčasovnega vlaka je odkrival grajske skrivnosti in viteške kreposti. V srednjeveškem taboru je srečal spretne obrtnike, dobre menihe, zveste viteze in pogumne vojake. Ko je preizkusil svoje spretnosti mečevanja, obrambe grajskega stolpa in dvorjenja lepim spletičnam, se je pognal na Divji zahod. Z ene strani so odmevali bobni in obredne pesmi indijanskih plemen, z druge pa topot konjev in cingljanje ostrog kavbojskih tolp. Na vmesni postaji se je Ficko ustavil v Pikinem mestu, obiskal sejem in umetniško tržnico, kjer je našel le najboljše vseh časov. Nato pa je odpotoval v čas naše in vaše mladosti, kjer je dal častno pionirsko, da bo vselej zvest in iskren tovariš. Medtem ko je užival v bratstvu in enotnosti, si je ogledoval mimohode najrazličnejših uličnih umetnikov in poslušal glasbo s Kapitanovega odra.

Na poti v prihodnost je Ficko obiskal Pikino otroško igrišče, kjer ga je čakala mavrica doživetij s popotniki v času. Ogledal si je nekaj lutkovnih, igranih in glasbenih predstav na Fickovem odru in pokukal v Hišo lutk. Arheologu je pomagal izkopati za cel Fickov rep dolg dinozavrov krempelj. Pretegnil se je na Pikinem športnem poligonu. Nato pa skočil v inovativno vozilo na nožni pogon in z lepimi spomini na preteklost kupil enosmerno vstopnico v prihodnost.

Znašel se je v Rdeči dvorani, kjer je raziskal vseh 45 ustvarjalnih kotičkov med preteklostjo in prihodnostjo. Izdelal je dinozavrovo jajce, lovoriko zmagovalcev, bralnik misli, teleportator, robota in še cel žakelj zanimivih spominkov, ki jih bo podaril Alfredu. Na futuristično-raziskovalnem poligonu je potoval po še neodkritih galaksijah in naseljeval nove planete, kramljal z Nezemljani, prešteval še nerojene zvezde in krpal črne luknje. Spoznal je prvi računalnik in tudi tistega, ki ga še niso izdelali. Pred izletom v preteklost Šaleške doline pa se je sprostil na plezalni steni.

Ko se je je vrnil v vilo Čira-Čara, sta Pika in Alfred šele pojedla zajtrk in privila vijake na časovnem stroju. »Ficko, kje si pa bil,« je zanimalo Piko. »Raje me vprašaj, kdaj sem bil,« ji je navihano odgovoril Ficko.