Prihod Pike v Pikino deželo skoraj nikoli ne teče po Gusarjevem načrtu, pa naj ga še tako skrbno pripravi. Vsako leto na odru, pod katerim male in velike Pike in Gusarji radostno pričakujejo Piko in prijatelje, zmedeno opleta z listi in negotovo pogleduje naokrog, saj se Pika vedno kje zadrži in se nikoli ne pojavi takrat, ko jo pokliče. Letos pa je bil zaskrbljen bolj kot kdaj koli prej. Pika mu je namreč pisala z otoka Taka-Tuka in mu vsa srečna pripovedovala o novi prijateljici, ki zna potovati skozi čas.

»Povem ti, genialna je! Sama je sestavila čisto pravi časovni stroj. 34 let mu je posvetila. Obljubila mi je, da ga bom lahko tudi jaz preizkusila. Najbolje, da to storim na Pikinem festivalu. Kaj ni to sijajna zamislica,« je Gusar prebiral črko za črko in se opotekel od groze. »Naj mi pomagajo morski tokovi, to bo vendar katastrofa!« je obupoval, še preden je prebral zadnje vrstice. »Pika bo prišla prezgodaj ali prepozno, morda bo čas prehitela v prihodnost ali pa se izgubila v preteklosti,« se je ves tresel. »Profesorica Časoslava je tako prijazna, da bo sama preselila časovni stroj v Pikino deželo in bo poskrbela, da bomo vsi ob pravem času na pravem mestu. Se vidiva v prihodnosti,« se je Pika poslovila in v pisemsko kuverto stresla malo starodavnega zvezdnega prahu, ki ga je nabrala na svojem prvem potovanju med časovnimi pasovi.

Kljub temu Gusar ni mirno spal vse do otvoritvenega dne 34. Pikinega festivala, ko se je profesorica Časoslava nenadoma pojavila skupaj s časovnim strojem na Kapitanovem odru na Titovem trgu. »Je danes 9. september 2023?« je vprašala takoj, ko je pomolila skuštrano glavo iz časovnega stroja.

Gusar je kar poskočil od sreče. »Jaaa, pa še na pravem mestu si!« mu je končno odleglo.

Ko so se vsi mali in veliki popotniki v času zbrali pod odrom, je profesorica Časoslava nastavila časovni stroj, vsi skupaj so ga zavrteli, stroj je zabrnel, pokadilo se je, a skozenj ni prišla Pika. Pojavil se je Kinozaver. »Hm, mislim, da smo odkrili čisto novo vrsto dinozavra. Očitno smo šli predaleč v čas,« se je s svinčnikom popraskala po glavi in znova nastavila stroj. A Pike še ni našla. Na odru se je pojavil bobnar s srednjeveške povorke in zaropotal, da se je vse streslo. Profesorica Časoslava je nekoliko privila vzmeti za skok v prihodnost in izračunala, da bo Pika prišla prav v sedanjost. A se je za dva zoba uštela, saj je namesto Pike skozi časovni stroj prišla humanoidna robotka, na prizorišču pa se je zabliskal odsev prihodnosti. Gusar je medtem postajal vse bolj bled in sključen. »Joj, mislim, da se z vsakim zagonom časovnega stroja postaram za deset let.« Bal se je že, da Pike ne bodo nikoli več našli. Medtem pa je Profesorica Časoslava odkrila napako. »V napačno smer smo vrteli dimenzijsko ročico. Zdaj jo bomo vsi skupaj z obema rokama zasukali proti sedanjosti in Pika bo med nami.« Gusar je tako močno držal pesti, da bi mu skoraj počile. Pomagalo je!

Najprej se je iz časovnega stroja prikotalil kapitan Nogavička, za njim sta se priplazila Anica in Tomaž, Ficko je elegantno skočil skozi črvino v času in s kožuščka brž sprhal pajčevino iz kleti srednjeveškega gradu, kjer je zaman iskal banane, nakar so se v dimu vendarle zalesketale tudi Pikine oranžne kitke. »Tako zabavnega potovanja v Pikino deželo pa v vseh 34 letih nisem doživela!« je vzkliknila junakinja Pikinega festivala in zaželela srčno dobrodošlico vsem obiskovalcem.

Časovni stroj je s pridom izkoristila tudi zato, da je župana Petra Dermola za en teden poslala na počitnice v prihodnost. Na skrivaj upa, da mu bo tam tako všeč, da se sploh ne bo vrnil po lento in bo Pika za vselej ostala županja. »Bi vam bilo všeč, da bi vsako leto celo leto rajali v Pikini deželi?« je vprašala male Pike in Gusarje. Uganete, kaj so ji odgovorili?

foto: Ksenija Mikor