"Kaj pa je to?" se je začudil Ficko. "To je posebna hiša, v kateri so doma iluzije," je modroval Alfred. "Kdo pa so iluzije?" je še zanimalo Ficka. Alfred se je začel delati, da spi. Pika pa je viseč z veje na glavo pojasnila: "Iluzije so dame, ki se zdijo narobe, preden vidimo, da so prav. Včasih pa se zdijo prav, potem pa vidimo, da so narobe. Saj ni važno, kako jih obrnemo, vedno nas prevarajo." Ker si Ficko nikakor ni mogel predstavljati iluzij, ga je Pika peljala v veliko Pikino hišo presenečenj v Rdečo dvorano. Tam je Ficko odkril čisto pravi Narobe svet, v katerem krogi postanejo kvadrati, okroglo je oglato, levo je desno, spodaj je zgoraj ... "Gledam ribe, vidim metulje! Gledam sivo, vidim rdeče! Če imam glavo pri miru, vidim črte, če jo tresem, pa vidim sliko! Enaki liki niso skladni, različni pa tvorijo celoto! To je vendar nemogoče!" je Ficko komaj lovil sapo od presenečenja, Pika pa je bila zadovoljna, da je tudi Ficko, ki pozna že cel Narobe svet, doživel nekaj novega in čisto nemogočega. Nemogoče je mogoče!